|
Vzpon na Kilimandžaro
Sneg na Kilimandžaru je večen, nesmrten. Ampak samo kot delo Ernesta Hemingwaya. Ledenika je na Kilimandžaru ostalo le še za vzorec in še ta se bo dokončno stopil v naslednjih nekaj letih. Streha Afrike bo tako ostala brez svoje znamenite bele čepice in čas bo, da ji marketinški strokovnjaki poiščejo novo reklamno podobo, s katero bodo privabljali množice obiskovalcev z vsega sveta. A Kilimandžaro ostaja najvišja gora Afrike, obenem je to najvišji osamelec in eden najvišjih ognjenikov na svetu, vzpon nanj pa bo ostal eden izmed življenjskih vrhuncev vsakogar, ki mu bo to uspelo, pa najsi bo njegov vrh pokrit s snegom ali ne.
Poleg tega, da je Kilimandžaro najvišji vrh celine, je njegov posebni čar v tem, da je sploh najvišja gora, ki jo lahko osvoji navaden planinec, torej brez vsakršnega plezalnega znanja in brez posebne alpinistične opreme. Vsakega obiskovalca vzhodne Afrike pa pogled na mogočnega očaka, ki se vzpenja skoraj pet kilometrov nad morjem, navdaja s spoštovanjem in občudovanjem.
Preostali ledeniki Kilimandžara naj bi se dokončno stopili v desetih do dvajsetih letih.
Vodnik, srce vsake odprave
Vzpon na Kilimandžaro organizirajo le agencije s posebno licenco, vodijo pa ga lahko le izurjeni in registrirani vodniki. Licence agencij in vodnikov je treba obnoviti vsako leto. Vse v narodnem parku je strogo nadzorovano in to omogoča, da gora kljub ogromnemu obisku ostaja zelo čista in razmeroma nedotaknjena. Tabori se lahko le na določenih območjih, kjer so postavljene latrine. Redno jih čistijo posebej zato zaposleni čistilci, ki prebivajo v kočah ob taborih.
Čuvaji narodnega parka dnevno preverjajo dovoljenja za vstop in popišejo vsakega obiskovalca s celotno ekipo.
Količina odpadkov mora vsak dan sorazmerno naraščati, ob izhodu iz parka pa se vse skupaj še zadnjič stehta in popiše.
Vodnik je najbolj spoštovan poklic na gori. Poleg gorskega vodenja ta poklic zajema tudi poznavanje botanike in zoologije, geologije in astronomije. Vodnik je obenem kuhar, zdravnik in učitelj mlajših generacij nosačev. Poleg tega je tudi jezikoslovec, ki poleg svojega plemenskega jezika in svahilija obvlada tudi angleščino in po navadi še kakšnega izmed pogostih jezikov na gori: nemščino, francoščino, italijanščino in celo japonščino.
Kilimandžarska senecija je ena izmed endemičnih rastlin na gori.
Jeremy je vodnik agencije Pure Afro, katere solastnica je Slovenka Vesna Glamočanin, ki že nekaj let živi v Tanzaniji. »Lahko bi delal za več agencij kot svobodnjak in kratkoročno bi imel zagotovo več dela,« razlaga Jeremy. »Ampak verjel sem v Bubeja in Vesno, lastnika agencije, všeč mi je bil njun pristop, njuna vizija majhne agencije z osebno, kvalitetno ponudbo.« Nato se Jeremy zasmeje in doda: »Seveda sem bil tudi počaščen, saj sta se name obrnila kot na najboljšega vodnika, ki ga poznata in ki bi ga rada imela v svoji ekipi.«
Tisti s čutom za kulinariko postanejo najprej kuhinjski pomočniki in nato kuharji, najbolj obetavni pa postanejo pomočniki vodnika. Za preskok v vodniške kroge je potrebno zahtevno šolanje in znanje angleščine, kar večino pomočnikov odvrne od nadaljnjega poklicnega napredovanja.
Vodnik Jeremy odlično obvlada botaniko Kilimandžara in svoje znanje tudi zanimivo podaja svojim varovancem.
Predlani v predsezoni, ko na gori skoraj ni bilo tujih obiskovalcev, je Združenje kilimandžarskih vodnikov priredilo hitrostno tekmovanje za svoje člane. Pohod, bolje rečeno tek, se je pričel ob šestih zjutraj. Vodniki so se pognali po trasi Umbwe, najbolj strmi, a najbolj direktni in zato najhitrejši poti do vrha Kilimandžara, spuščali pa so se po trasi Mweka. »S seboj sem imel liter vode in hlebec kruha,« pravi Jeremy. »Na najbolj strmih delih sem hitro hodil, na drugih sem tekel. Dol grede sem seveda tekel celo pot, ampak bila je tema, zato je bilo nevarno in zoprno.« Jeremy ni zmagal, bil pa je tretji.
Drugouvrščeni je pot opravil v petnajstih, zmagovalec pa v štirinajstih urah.
Več v novembrski Gei.
BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Gregor Födransperg - Fedr
|
|
