NEKOČ IN DANES IZ PRVE ROKE
Rakov Škocjan nad vodo in pod njo

Rakov Škocjan je uvala, bolj ali manj skledasta kotanja, ki je po velikosti večja od vrtače, a manjša od kraškega polja. Ima dokaj strma pobočja in je večinoma porasla z gozdom. Nekoč so menili, da je Rakov Škocjan značilna udornica; torej dolina, ki je nastala zaradi zrušitve stropa kraške jame. Danes so strokovnjaki mnenja, da je dolina nastala predvsem zaradi tektonskega ugrezanja, jamski strop pa se je zrušil v delu, kjer je bil zaradi izravnavanja reliefa površja najbolj stanjšan. Dela, ki se nista porušila, sta danes naravna mostova. Tamkajšnjo učno pot lahko obiščete po suhem, ob velikih vodah pa le s potapljaško opremo.

Rakov Škocjan leži med Cerkniškim in Planinskim poljem na nadmorski višini med 500 in 510 m. Ime je dobil po rečnih rakih jelševcih, ki jih je bilo nekdaj zelo veliko, ter po cerkvici sv. Kancijana oziroma Škocjana. Dolina Rakovega Škocjana je dolga okoli 2 km in široka 300 m. Posebej jo zaznamujejo Mali in Veliki naravni most in seveda reka Rak, ki se večinoma dokaj leno vije po dolini. A ko se vode iz zaledja prebudijo, se celotna kotanja tako napolni z vodo, da tudi učna pot in njene table pristanejo nekje v globinah občasnega jezera.

Dolina Rakovega Škocjana je zanimiva v vseh letnih časih. Poleg geoloških in kraških zanimivosti lahko občudujemo tudi živalstvo in rastlinstvo, pozimi pa dolina navdušuje z zasneženimi motivi.

Fotografija: Ciril Mlinar

Po dolini teče reka sedmih imen, Ljubljanica, ki jo na tem mestu imenujemo reka Rak. Izvira iz udornic v tako imenovanih Zelških jamah, ki so nastale ob zrušitvi jamskega stropa. V udorini je kar 40 m visoki Mali naravni most. Nato se reka Rak skozi kratek rov prebije v osrednjo dolino, ki je dolga okoli 800 m. Na levi strani je več močnejših kraških izvirov, med njimi Prnukovec, Kotel, Očesi. Na koncu osrednje doline je Veliki naravni most, ki ima 15 m visoko ter 12 m široko luknjo, skozi katero teče reka Rak, v času najnižjih voda pa prav pod njim ponikne. Dolina se nato zoži v 150 m dolg kanjon in konča s Tkalca jamo, skozi katero odtekajo vode Rakovega Škocjana.

Pretočne razmere v dolini Rakovega Škocjana so tesno povezane z vodnimi razmerami na Cerkniškem polju. Ob izjemno visokih vodah reka Rak prične naraščati in lahko poplavi celotno dolino. Prebudijo se tudi številni drugi izviri v dolini. Voda lahko sega prav do oboka Velikega naravnega mostu. Pravzaprav nastane jezero in najbolj pogumni se tedaj vozijo s čolni med krošnjami visokih dreves.

Ob izdatnih padavinah se v Rakovem Škocjanu prebudijo tudi številni manjši izviri in dolino spremenijo v jezero. Tedaj je učna naravoslovna pot poplavljena in le najpogumnejši jo obiščejo s potapljaško opremo. 

Fotografija: Rado Miklavčič

Dolina Rakovega Škocjana je zanimala že Janeza Vajkarda Valvasorja. Raziskoval je vodne povezave med Cerkniškim poljem in Rakovim Škocjanom in nadalje ponore v Tkalci jami. Tudi znameniti slovenski naravoslovec, pedagog in tabornik Pavel Kunaver je posvetil del svojega bogatega znanja raziskovanju Rakovega Škocjana. Prav po njegovi zaslugi je namreč celotno območje doline že od leta 1949 zavarovano kot krajinski park z obsegom 113 ha.  Po dolini je speljana tudi krožna naravoslovna učna pot. Zanimivo in poučno jo je obiskati v prav vseh letnih časih. In je edina učna pot v Sloveniji, ki jo lahko obiščete peš po suhem ali pa s potapljaško opremo v času, ko je dolina poplavljena.