TEMA MESECA
Nebo si delimo z oblaki
Kadar se ozremo v nebo, pogosto občudujemo bele ali sive gmote, ki bolj ali manj zakrivajo modrino neba. Oblake so raziskovali že grški misleci, a šele razvoj meteorologije kot samostojne veje fizike v 19. in 20. stoletju je razkril pravo naravo in nastanek tega vremenskega pojava. Kljub enaki kemični sestavi so oblaki raznih oblik in velikost – pestrost gre pripisati različnim fizikalnim procesom. Iz nekaterih se spuščajo dežne zavese, drugi so znanilci lepega vremena, spet tretji nimajo napovedne vrednosti. Niso pa zanimivi zgolj oblaki sami – nekatere spremljajo takšni in drugačni pojavi. Vse, kar ste želeli vedeti o oblakih, vam bodo razkrili strokovnjaki s tega področja.
PIŠEJO: Gregor Vertačnik, Iztok Sinjur, Matej Ogrin
FOTOGRAFIJA: Gregor Vertačnik
ZNANA – NEZNANA SLOVENIJA
Polet iz domačega gnezda
Z vstopom v Evropsko unijo smo Slovenci pridobili eno najpomembnejših svoboščin enotnega evropskega trga, pravico do prostega pretoka oseb. Čeprav mnogi poznavalci ocenjujejo, da smo Slovenci narod, ki se boji hitrih sprememb in skoka v neznano, nas je po svetu trenutno razdrobljenih že več kot pol milijona. Prvotni razlog za prestop meje ni zgolj iskanje ugodnejših poslovnih možnosti in boljšega zaslužka; pogost skupni imenovalec mnogih, ki so zapustili Slovenijo, je tudi želja po osebnem napredovanju. Kako država skrbi za Slovence v zamejstvu, kdo vse je v preteklosti in danes naše ime ponesel v svet, kdo so aleksandrinke in še mnogo več, si boste lahko prebrali v naslednji številki naše revije.
PIŠE: Petra Mauer
FOTOGRAFIJA: Avtor ni znan, Arhiv MKZ
SKRIVNE ZDRUŽBE
V znamenju kljukastega križa
Hitler se je v svoji zloglasni knjigi Mein Kampf takole razglašal za avtorja iz starejših elementov na novo izoblikovane nemške zastave: »Jaz sam sem ji po nepreštevnih poskusih določil končno obliko: na rdeči podlagi z belim krogom in črnim kljukastim križem na sredi.« Takšna je bila nemška uradna zastava v letih 1935–1945. Tako je kljukasti križ postal znamenje nemškega nacionalizma, segajočega v pangermanizem in z elementi antisemitizma. Prav izraba tega znamenja v enem najbolj destruktivnih obdobij človeške zgodovine je zastrla poglede v njegovo mnogo starejšo in veliko bolj pozitivno uporabo na široko po svetu in v številnih oznakah pripadnosti ter vsebinskih pomenih.
PIŠE: Sandi Sitar
FOTOGRAFIJA: Domen Grögl
