ETNOLOGIJA
Mrličev poljub: o evropskem medicinskem kanibalizmu

Nekdaj je veljalo, da mrlič ali deli trupla, roka, zobje, koža, kri itn., prinašajo srečo, zdravje in pogum ter da jih je mogoče uporabljati pri raznih čarovnijah. Za zdravilo so uporabljali tudi lobanje in mah, ki so ga gojili v njih in je domnevno ustavljal krvavitve. Človeška maščoba naj bi blažila revmatizem in artritis, krema iz trupel pa naj bi pomagala pri zmečkaninah. Takšno verovanje je v krščanski svet prodrlo iz antike.

V številnih krajih po Evropi so ljudje verjeli, da imajo mrtvečevi zobje moč le takrat, kadar so pripadali tistim, ki so umrli nasilne smrti. Puljenje obešančevih zob je leta 1799 naslikal tudi Francisco de Goya.
Slika: Francisco Goya, Fotografija: Arhiv MKZ

Tako je npr. ljudstvo verovalo, da je s pomočjo mrtvečeve roke mogoče pozdraviti poleg očesnih bolezni in okvar hrbtenice tudi čire, izpuščaje, materina znamenja in bradavice.
Srečo je prineslo tistemu, ki je naletel na mrtvaški voz in kasneje na furgon, mrtvaški avtomobil. Obratno pa je bilo pričakovati smolo ali nesrečo, če je bil ta prazen in v njem niso prevažali trupla. Tisti, ki je šestkrat zapored brez strahu prespal na mrtvaških nosilih, na katerih so nesli do groba častne device, se je lahko nadejal, da bo na pokopališču našel zlat ključ, ki odpira vrata v pekel. Nekdaj so ljudje za srečo nosili s seboj tudi mrličeve zobe. Tako so si zagotovili tudi pogum in odločnost.

Indijanski bojevnik s skalpom; v laseh naj bi bila skrita življenjska energija.
Slika: William Lane, 1789, London, last: Library of Congress, Washington, ZDA

Zobje umrlega naj bi preganjali tudi mrčes in pomagali proti zobobolu in izpadanju zob. Mrtvaški zobje so pomagali tudi pri rasti otroških zob. Kdor je pri sebi nosil zob rajnkega, je verjel, da ga bo ta rešil pred vojaško suknjo, z njim pa je bilo mogoče tudi prisiliti tatu, da je vrnil kaj ukradenega. V številnih krajih po Evropi so ljudje verjeli, da imajo mrtvečevi zobje moč le takrat, kadar so pripadali tistim, ki so umrli nasilne smrti. Ponekod je veljalo, da jih moraš iz trupla izpuliti z lastnimi zobmi. Najboljši čas za to je bil med polnočjo in eno uro zjutraj.

Več v marčni številki revije GEA

BESEDILO: Damjan J. Ovsec