POŽENIMO PEDALE
Okoli Cerkniškega jezera

Kdo ne pozna anekdote o čarovnicah, ki imajo svoj glavni štab na Slivnici nad Cerkniškim jezerom? V sami planinski koči jih boste našli na zidu in pod stropom preko sto!

Današnjo kolesarsko klobaso začnemo špiliti v Rakeku, do koder je redna železniška povezava. Viaduktu vlaka na čast so uredili tudi semafor, edinega v kraju, mi pa od železniške postaje preko tirov in proti Cerknici, a pozor, pri bencinski črpalki zavijemo levo, nato pa desno in se držimo stare ceste do Cerknice (563 m nad morjem). Pri odcepu Dolenja vas sledimo potoku Cerkniščica, ki je edini daljši površinski pritok Cerkniškega jezera.

Razen ob najvišjih vodah se lahko okoli Cerkniškega jezera po makadamskih poteh zapeljemo tudi s kolesom.

Cerkniško jezero je presihajoče jezero s površino 26 km², ko je kraško polje poplavljeno – površina pa je ob izjemnih vodah lahko velika celo do 38 km². V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km in je največje jezero v Sloveniji. Največja globina jezera je okoli 10 m. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam – Križne jame, katere posebnost je kar 22 podzemnih jezer s sigastimi pregradami, preko katerih se preliva voda, ki priteka iz Bloške planote. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz gozdnatih Javornikov, ki se razprostirajo v višini med 600 do 1200 m. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame, kjer se združi s Pivko iz Postojnske jame in priteče na plan kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot pa naredi voda, ki pride na dan v izvirih Ljubljanice pri Vrhniki. Cerkniško jezero se največkrat napolni po jesenskem deževju in spomladi, najbolj suho pa je maja ali junija. So pa domačini uredili in dodatno zajezili osrednji del jezera, tako da je mogoče kopanje tudi v najbolj sušnih mesecih poletja.

Asfalt zamenja makadam, a to ne zmoti miru in bogate favne in flore okoli nas, ko se nežno pomikamo skozi vasi Laze, Gorenje jezero, Goričice in Grahovo. Tukaj pa je pred nami odločitev ali pa razdelitev; tisti z dovolj moči lahko zavijejo še na Slivnico, do koder je kar 11 km makadamskega vzpona (in 550 m višinske razlike), drugi pa se zberejo v muzeju in gostišču Jezerski hram v vasi Dolenje Jezero, kjer je na ogled maketa Cerkniškega jezera, velika kar pet metrov, s prikazom polnjenja in praznjenja vode iz jezera! Tudi raznorazne pripomočke prebivalcev ob jezeru, npr. drevak, pribor za rezanje in spravilo ledu, drsalke, ribolovne pripomočke in seveda kmečko orodje, si lahko ogledate.

Slivnica (1114 m) se dviga na vzhodu Cerkniškega jezera tik nad Cerknico. Pot nanjo in nazaj v dolino je krožna; spustimo se namreč v Cerknico, od koder je do zbirališča v vasi Dolenje Jezero 3 km asfalta. Pobočja so nerazčlenjena in večinoma porasla z gozdom. Z vrha hriba, ki ga sestavljata jurski dolomit in zakraseli apnenec in do koder vodi širok makadam, je lep razgled na Cerknico, Cerkniško jezero in okoliške planote. Tik pod vrhom je oskrbovan planinski dom, ki je dostopen po označenih poteh pa tudi po cesti. Slivnica je privlačna točka za zmajarje in jadralne padalce, junija pa tam cveti kranjska lilija (Lilium carniolicum). In če na severnem pobočju Slivnice v dolini Cerkniščice opazite velik »ugriz«, je to posledica dolgoletnega kopanja kremena! 

Kakor koli smo že kolesarili, preko magične gore čarovnic ali pa po čarobni pokrajini favne in flore Cerkniškega polja, lačni in žejni ne bi smeli biti! Na izhodišče v Rakek se vrnemo po glavni cesti, torej do Cerknice in mimo novonastale industrijske cone Podskrajnik.

BESEDILO IN FOTOGRAFIJI: Sebastjan Vehar