|
PTICE
Dolgorepka
To, komaj 8 do 9 gramov težko ptico je Fran Erjavec opisal takole: »Je drobnega trupa, drži pa se je dvakrat daljši rep. Na glavi, vratu in trupu je bela, na plečih črna, črne perutnice so po dolgem belo progaste in tudi črni rep je ob straneh belo lisast. Kratki kljunček je črn.«
Dolgorepke so razširjene skoraj po vsej Evropi, ni jih le v severni Skandinaviji in Rusiji. V Sloveniji je dokaj pogosto razširjena vrsta s 100.000 do 200.000 gnezdečimi pari. Gnezdi povsod v nižinah, tudi v sredogorju in izjemoma v visokogorskem svetu Alp. Najbolj jim ustrezajo mešani in listnati gozdovi z bogato podrastjo, parki, goščave ob rekah, pa tudi na samotnih drevesih in grmih v polju najdejo primerna mesta za razmnoževanje.
Ptica pri oblikovanju globeli gnezda, zgrajenega do polovice
Delata ga samec in samica, znašata pa ga dva do tri tedne. V tem času nastane prava gradbena mojstrovina iz mahu, na koncu pa gnezdo obložita še z lišaji. Postlano je z volno, perjem in pajčevino. Okoli 15 centimetrov visoka kroglasta gradnja je zaprta in ima komaj opazen vhod s strani. Tudi celotno gnezdo je zelo prikrito. Opazoval sem par, ki je nosil gradivo v vrh visoke smreke, najnižje gnezdo pa sem našel v grmovju le pol metra od tal. Najbolj pogosto je gnezdo 3 do 4 metre od tal, ptici pa ga s slino trdno prilepita v rogovilo med deblo in vejo.
Samica znese 8 do 12 svetlorumenih jajc z drobnimi svetlordečimi lisami in pikami. Samica vali 12 do 14 dni in v tem času se ji zaradi tiščanja ob steno gnezda rep prične kriviti. Da je gnezdenje na vrhuncu, lahko sklepamo tudi, ko vidimo samico z zakrivljenim repom zunaj gnezda. Kadar v isto gnezdo zaležeta dve samici, je v njem preko dvajset jajčk.
Vrsta ima dva zaroda letno in ni čudno, da pri tako obilnem prirastku pozimi najpogosteje opazujemo velike jate – praviloma nad deset ptic. Hranijo se z žuželkami in njihovimi ličinkami ter gosenicami. Pozimi h krmilnici pridejo zelo redko in neredno ter jo zapustijo hitro. In morda je to tudi vzrok, da je ljudje ne poznajo prav dobro.
BESEDILO: Boris Kozinc; FOTOGRAFIJE: Boris Kozinc
|
|
