POTI DO SKRAJNOSTI
Ptuj z okolico

Komaj ko se tu okoli dobro ozremo, že smo sredi časa, ki ga ni. Ptuj namreč obkroža večtisočletna avra, iz katere lahko izluščimo marsikaj, predvsem pa se imamo tu okoli nadvse izletniško lepo in sploh prijetno. Raziskovalno, dejavno, ustvarjalno. Tako zelo, da si za to skrajnost rezerviramo vsaj nekaj dni in si v smislu baznega tabora in sploh prijetnega razvajanja privoščimo bivanje v Termah Ptuj. V tem primeru se kar večkrat sprehodimo po starem Ptuju, po potrebi s koraki obdamo Ptujsko jezero, obiščemo krajinski park Šturmovci in si sploh privoščimo tako ptujsko preteklost kot sedanjost kar zdaj, da o kulinaričnih izzivih in toplovodnih spodbudah Term Ptuj niti ne govorimo.

Kar poglejmo: komaj nekaj več kot dvetisočletje tega je mesto za časa Rima dobilo urbano zasnovo, tod okoli pa so ljudje vsaj občasno prebivali že nekaj tisočletij prej. Zatem se zgodovina Ptuja bere kot napet roman, ki ga v prvi osebi izkusimo, ko se vzpnemo na Ptujski grad. V Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki v njem domuje, so na ogled zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija z gotskimi in baročnimi umetninami, grafični kabinet Franceta Miheliča in zbirka turkerij (portretov turških in evropskih dostojanstvenikov) ter zbirke slik na steklu, pustnih mask, glasbil in orožja. V nekdanjem dominikanskem samostanu v spodnjem delu mesta je na ogled arheološki muzej z več zbirkami. Obiska vredni so tudi ptujski mitreji, predkrščanska svetišča iz rimskega časa. Za ogled sta urejena dva; I. mitrej na Spodnji Hajdini in III. mitrej na Zgornjem Bregu nedaleč od Term Ptuj. Nič manj bistven ni obisk ptujskega turističnega informacijskega centra na Slovenskem trgu sredi starega mestnega jedra, kjer se oskrbimo z informativnim gradivom o Ptuju in okolici.

Značaj skrajnosti: Skrajnosten. Ne ena, šest jih je tu okoli: Ptuj, najstarejše mesto, v katerem poteka Ptujski karneval, naš največji pustni festival. Seveda s kurenti, ki so najbolj arhaične pustne maske, pri nas doma prav na Ptujskem polju. Tik ob mestu je Ptujsko jezero, največje umetno akumulacijsko jezero. Ptujska vinska klet hrani najstarejše vino, Zlato trto, letnik 1917. Železniška proga med Ptujem in Veliko Nedeljo ne slovi le kot najdaljši, skoraj 16 kilometrov dolg odsek železniške proge, ampak tudi kot najdaljši ravni odsek prometne infrastrukture pri nas. 

Izhodišče: Katero koli parkirišče ob mestnem jedru ali parkirišče pod gradom. S tega ali onega parkirišča se napotimo v staro mestno jedro, točneje, na Slovenski trg, kjer se ustavimo v turističnem informacijskem centru ter se oskrbimo z vsem potrebnim, torej tako z zloženkami kot z drugimi publikacijami. TIC je odprt vsak dan od 9. do 20. ure.
Zatem, a to je le ena izmed možnosti, se po Grajski ulici vzpnemo na Ptujski grad, v katerem so zbirke Pokrajinskega muzeja (www.pok-muzej-ptuj.si). V tem letnem času so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.
Z gradu sestopimo po tlakovani poti do ceste, kjer zavijemo levo in gremo mimo razstavišča Stari zapori z zgodovinskimi zbirkami po Prešernovi ulici in mimo knjižnice Ivana Potrča na Slovenski trg, s katerega se vrnemo na izhodišče.
Čas hoje: Glede na izhodiščno parkirišče manj kot ura ali le dobre pol ure.

Zemljevid: Ptuj, zakladnica tisočletij (1 : 12.500)

Dodatne informacije: www.ptuj-tourism.si.

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Dario Cortese