FLORIDA
Tako daleč, a tako blizu

V času, ko vse več potujemo in obiskujemo oddaljene in neraziskane kraje, ime Florida morda ne zveni več tako eksotično. Vsakdo pozna koga, ki se je že kdaj odpravil v Miami ali na žurerski South Beach oziroma z družino v Orlando in Disney World. A kljub temu je Florida mnogo bolj eksotična, kot si morda na prvi pogled predstavljamo.

Južna Florida je dom edine ameriške subtropske divjine. Kombinacija klimatskih razmer, geološke postavitve in oceanskih tokov je ustvarila ogromno močvirje, ki je pred belskimi naseljenci obsegalo okoli 28.000 km2. Področje močvirskih trav, mangrovih dreves, cipres, palm, močvirja in vode bi zlahka pogoltnilo celo Slovenijo. V tem ekosistemu se je voda svobodno, čeprav leno, počasi pretakala in prelivala, dokler ga na začetku 20. stoletja Američani niso začeli spreminjati. Z obale so grabili pesek oziroma ga za nasipavanje dovažali ter s tem začeli ozemljevati to močvirje. Hkrati so ga sušili. Iz samega močvirja so za gradnjo začeli kopati apnenec. Uničevanje je bilo v polnem razmahu in dragoceni ekosistem je doživljal skoraj smrtonosne udarce, dokler niso zaradi truda številnih naravovarstvenikov sprevideli, kako negativen vpliv ima takšno brezglavo »udomačevanje« narave. Leta 1947 so tako ustanovili nacionalni park Everglades.

Eden od mostov, ki povezujejo otočje Keys.

Raj za opazovalce živali
Mnogi imenujejo to ozemlje tudi reka trave, saj večino površine pokriva močvirska trava. Apnenec je vodonosnik, kamor med suhimi meseci ponikne voda. Med deževnim obdobjem so otoki, ki so jih ustvarile mangrove, skoraj edini predeli nad vodo. Everglades je dom številnih živali. Seveda najprej pomislimo na aligatorje in krokodile. Ti so res najbolj opazni, a kot vam bo povedal vsak vodnik, jih mi kot plen pravzaprav ne zanimamo preveč. Vsak prebivalec Floride ve, da se po vodi na Floridi ne plava in ne brodi.Tu boste našli tudi številne vrste želv. Najbolj nenavadna med njimi je morda »šavsajoča« želva, ki živi v rekah ali jezerih in slovi po svoji napadalnosti. V resnici je precej sramežljiva, razen kadar se počuti ogroženo. Zgodba zase so kače, saj tu živi kar precej strupenih in nestrupenih endemičnih vrst. Zadnje čase časopisne stolpce polnijo problematični burmeški pitoni. V ta ekosistem so jih v zadnjih nekaj desetletjih spustili neodgovorni lastniki ali pa so med katerim od številnih orkanov, ki tu divjajo, ušli iz trgovin z domačimi živalmi. Ti pitoni so prava nadloga, saj požrejo vse, kar jim pride na pot. Celo aligatorje.

V parku domujejo tudi različni sesalci, ki pa jih je zaradi ogromne površine težje opaziti. Kakšnega rakuna ali srno boste še imeli srečo videti, medtem ko je opaziti črnega medveda ali floridskega panterja skoraj tako, kot če bi zadeli na lotu. Floridski panter je pravzaprav puma, za katero so zaradi vozla na repu dolgo mislili, da je posebna vrsta. Ocenjujejo, da jih je v divjini le še kakšnih sto in da so posebnosti v njihovem videzu posledica premajhne genetske raznovrstnosti. Zanimive so tudi morske krave, v katerih so nekoč mornarji videli morske deklice.  Število teh nekoč ogroženih morskih sesalcev se je zaradi truda naravovarstvenikov v zadnjih letih nekoliko povečalo. V mrzlih mesecih jih je zlahka opaziti ob obmorskih in rečnih elektrarnah, kamor se pridejo pogret. Na Floridi obstaja celo zakon, da mora država ob zaprtju elektrarne na istem mestu še naprej preskrbovati toplo vodo za tega vajene morske krave.

Trgovina s spužvami

Everglades je raj za opazovalce ptic. Vodne ptiče, mrhovinarje, ribje orle, pelikane, ibise in druge ptice zlahka opazite v mesecih, ko množično gnezdijo. Najbolj razpoznavna je rožnata žličarka, ki jo mnogi pogosto zamenjujejo s plamencem, čeprav ta ne domuje v teh krajih.

Dom, rakete in zabava
Zelo zanimiv je Everglades City, ki leži v osrčju obalnega dela tega parka. Zlata leta tega mesta so že minila, kar se vidi po glamuroznih zgradbah iz prejšnjega stoletja, ki so kljub temu še vedno lepo ohranjene in zanimive za obisk.
Pred prihodom novodobnih naseljencev so tem delom Floride kraljevali Indijanci. Najbolj nenavadno, a na žalost izumrlo pleme je bilo Calusa. Bilo je vešče skrivanja med mangrovami, med katere še danes ni pametno zabroditi, saj pravijo, da je iz njih nemogoče priti nazaj ven. Največji prispevek plemena Calusa k ekosistemu pa je bila gradnja hribov iz školjk. Školjke so uporabljali za vse; prehrano, gradnjo, orodje in orožje. Iz njih so gradili bivalne nasipe in si tako med deževno sezono zagotovili kopno ozemlje. Grbine je možno videti še danes, a so težko prepoznavne, ker so zarasle.

Rožnata žličarka

Florida seveda ni znana samo po naravnih lepotah. Če imate srečo in pridete ravno v času, ko s Cape Caneverala NASA izstreljuje katero od svojih raket, je to nepozabno doživetje. Na žalost je nova ameriška administracija precej oklestila vesoljski proračun in zadnji raketoplan bo proti mednarodni vesoljski postaji poletel proti koncu letošnjega leta.

Blizu sta tudi mesto zabave Orlando in Miami, floridski New York. Tu lahko ljudje vse leto hodijo v kratkih rokavih, se sončijo na neskončnih plažah in hkrati občudujejo visoko kulturo. Opaziti je velik kubanski vpliv in v nekaterih predelih mesta vas bodo razumeli samo, če boste z njimi govorili v španščini. Morda je malo manj znano, da se ob Miamiju začne veriga okoli 6000 koralnih grebenov, ki se nadaljuje proti otokom Keys in konča nekje pri Dry Tortugas. Ti koralni grebeni so s svojimi 5000 do 7000 leti relativno mladi, a zelo lepi. Ta morski ekosistem je neverjetno krhek, saj ga lahko uničijo ne samo onesnažena morja, ampak tudi človeški dotik ali zamah plavutke. Floridski koralni grebeni so zato strogo varovani, prepovedano je vsakršno odstranjevanje flore in favne, na njih ne smete stati ali nanje odvreči sidra. Za koralne grebene je značilno, da živahnost barv koral in rib raste s temperaturo morske vode. Zato je tudi ta predel raj za potapljače, tako tiste s potapljaškim aparatom kot tiste z masko in dihalko. Poleg različnih vrst koral in rib tu domujejo tudi morski psi, želve, delfini in morski biči ter skati.

Florida Keys
Keys so otoki na jugu Floride. Največji med njimi ležijo v Atlantiku v sosledju, zato jih ni bilo težko povezati z mostovi. Od celinskega dela Floride do zadnjega otoka, Key West, se razteza cesta s številnimi manjšimi in večjimi mostovi v dolžini približno 180 km.
Najbolj oddaljen od povezanih otokov je Key West, ki je že od nekdaj priljubljeno zbirališče umetnikov. Nekaj časa je med drugimi tu domoval znani ameriški pisatelj Ernest Hemingway. To je najjužnejša točka ZDA in na tem mestu ste od Kube oddaljeni le 90 milj.

Živali v službi človeka
Seveda pri pisanju o Floridi ne morem izpustiti delfinov. Te lahko vidite na različnih ekskurzijah ali pa v številnih delfinarijih. Dva, nekoliko drugačna, sta še posebej vredna omembe. Prvi je Island Dolphin Care, ki je specializiran za terapijo otrok, včasih pa zdravi tudi odrasle. Tu imajo delfine, ki skupaj s človeškimi trenerji delujejo v sklopu terapije. Maja so gostili tudi prvo slovensko družino. Drugi center je Dolphin Research Center na Grassy Key. Center je odprt za javnost in poleg ozaveščanja ter izobraževanja ljudi omogoča, da lahko z delfini celo plavate. Delfini domujejo med morskimi koralami in sodelujejo pri raziskavah. Raziskave ugotavljajo, kako delfini reagirajo na skrite stvari. Ena od študij, ki je stara že skoraj štirideset let, a na žalost danes zelo pomembna, odkriva, kako delfini reagirajo na nafto, razlito na morski gladini.

Besedilo in fotografije: Lidija Poljaček-Umphenour