POŽENIMO PEDALE
Srednjeveški krog

Pozimi kolesarimo pri morski ožini, poleti pa se hladimo v gorenjski kleti ... Škofja Loka, srednjeveško mesto, je veličasten spomenik minulih časov,ko je v arhitekturi in družbi prevladovala lepota in barvitost, zatorej pot pod pedala, pa naj bodo usmiljena do nas tudi sedala!

Kolesariti začnemo v Ljubljani ali pa Škofji Loki, celoten itinerarij naše poti je krožen, saj se le tako ne naveličamo poti. Sprva, ko smo še spočiti, kolesarimo navzgor mimo končne postaje MPP 5 v Podutiku na Preval, a se ne spustimo v Polhograjsko dolino, temveč se vzpnemo do Toškega čela, kjer je prva pomoč (beri okrepčevalnica), potem pa bolj položno navzgor po hladnem gozdnem makadamu do Topola, kjer je gostišče Dobnikar zelo izboljšalo svoje prostore in ponudbo. Zdaj pa na medvoško stran, in to spust z vetrom v laseh do odcepa za Jakob, kjer kmalu spet zaropota makadam. Krajši vzpon do naselja, kjer si ogledamo obnovljeni vodnjak.

Za vzpon do cerkvice sv. Jakoba (806 m) bomo od tu potrebovali le pet minut grizenja kolen, in ker gora ni nora (nor je tist', k' gre gor), bomo nagrajeni s čudovitimi razgledi prav na vse strani. Spustimo se nazaj in desno mimo sv. Florjana z lovskim spomenikom v ospredju se prične spust proti Medvodam. Za vzmetene kolesarje priporočam kolovozno bližnjico, in sicer na desnem ovinku takoj mimo velike mizarske delavnice. Obe poti vodita do Preske, kjer si lahko ogledamo kolesarske poti z višinogrami na turistični tabli – najdemo jo nasproti pokopališča, le 100 m naprej od gasilskega doma.

Škofja Loka je pravi srednjeveški biser z verjetno najbolje ohranjeno arhitekturo v Sloveniji in središče istoimenske občine. Prvič se omenja kot trg leta 1248, že leta 1397 pa je obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Od srednjega veka naprej mestno jedro sestavljata dva trga, Plac ali zgornji trg in Lontrg ali spodnji trg. Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik. Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec, saj legenda pravi, da se je eden od freisinških zemljiških gospodov na poti v Poljansko dolino srečal z razjarjenim medvedom. Njegov podložnik zamorec se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil večno slavo in tako je zamorec s krono postal simbol freisinške škofije pa tudi mesta Škofja Loka.

Nad mestom na terasi obsežnega hribovja, ki se dviga zahodno izza zadnjih hiš Mestnega trga in se nadaljuje v gozdnate strmine Lubnika, stoji Loški grad. Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe. Redovnice, ki so prebivale v gradu, so ga dale podreti. Temeljne zasnove gradu segajo v začetek 13. stoletja, prvotni grad so namreč zgradili freisinški škofje kmalu po prejemu loškega ozemlja. Ob potresu, ki je leta 1511 prizadel Škofjo Loko, je bil grad skoraj popolnoma porušen. V naslednjih letih, od 1513 do 1526, je bil pod vladavino škofa Filipa na novo sezidan, od leta 1959 pa je urejen v krajevni muzej. Grad je oskrbovan in muzej redno odprt, čeprav so poštni muzej pred letom zaradi dotrajanosti prostorov preselili v Polhograjsko graščino. Kustosi muzeja se ponašajo z zbirko obrti, ki so doma v Škofji Loki in okolici, z arheološko zbirko, s predstavitvijo krajevne zgodovine in življenja v deželi Ivana Tavčarja. Bogata je likovna zbirka, zlasti delež rodbine Šubic: rezbarjev, podobarjev in slikarjev. Skrbno urejena je zbirka novejše zgodovine, posebej obdobja NOB. V kapelo so postavili zlate oltarje iz Dražgoš, kjer so Nemci cerkev požgali,  v grajskem parku pa s prenosom več kmečkih stavb uredili kar muzej na prostem.

Ker smo na začetku Selške doline, že nekaj o fužinarjih; v Železnikih stoji najbolje ohranjen plavž v Sloveniji, ki je deloval do leta 1902, ko se je končalo obdobje kovaštva. Tradicijo je nadaljevalo čipkarstvo, ki se je razširilo iz sosednje Idrije, kasneje pa strojna in lesna industrija. Danes je največji najboljši »ponudnik« Selške doline tradicionalni kolesarski maraton Franja, kjer okoli 2000 kolesarjev konec junija premaga preko 150 km poti!
Za pot nazaj sledimo odcepe za Ljubljano, torej se dvignemo na glavno cesto in po njej do semaforja, kjer nas kolesa vodijo ravno v industrijsko Trato in ne desno za Ljubljano, nakar spet prečkamo glavno cesto in se spustimo mimo pokopališča na širna polja. Mimo gradu Goričane in naravnost skozi Medvode in Medno, kjer stoji hotel s kavarno, in v Stanežiče ter Gunclje, kjer ima ulica ime Kolesarska pot!

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Sebastjan Vehar