POTI DO SKRAJNOSTI
Ob najznamenitejšem in najbolj slikovitem prelomu

Kdo bi dejal, da je Idrijski prelom, ena največjih površinsko razpoznavnih geoloških prikazni pri nas, ki seka vso Slovenijo, vidna nič manj kot iz nebes, torej od tam zgoraj nekje? Pravzaprav to ni nič presenetljivega, ko je pa tako velika in ne nazadnje ne povsem naša, saj sega še malo na to in nekoliko na ono stran meja, ki jih imamo v današnjem času za merodajne, a v času življenja naše prikazni pomenijo toliko kot nič.

Torej pojdimo od začetka, morda kar iz onstranstva na severozahodu, torej iz Benečije, in zatem vsekakor z Žage kot s temeljnega izhodišča po vsej dolžini Idrijskega preloma proti jugovzhodu skoraj do konca na tej strani meje, do Babnega polja, nato seveda še čez pa spet nazaj, vsaj kar se motoviljenja okoli meja tiče, saj se prelom, kolikor je znano, porazgubi šele tam nekje na območju Osilniške doline.

Medtem izvemo marsikaj. Da brez tega preloma, a ne brez okrepitvene moči spremljajočih prelomov in dodatnih davnih, ampak še zdaj vplivnih premikov in zmikov v zemeljskem površju nekaj deset kilometrov v globino ne bi bilo svetovno slavne živosrebrne in še kako drugače posebne Idrije. Resnici na ljubo pa ne bi bilo niti potresov v Zgornjem Posočju. Da bi brez prelomov, pravzaprav prelomne cone, ob kateri je nastalo Divje jezero, zaman zrli v slavno kraško prikazen – ker je ne bi bilo. Da bi se Ljubljanica, brez pomoči danes tako bistvene apnenčaste, a tudi dolomitne podlage, še kar dolgočasila po površju. Da bi … Če ne bi … Ker … Prijetno je biti prav zdaj tu z vsemi milijonletji na računu in z nič manj milijonsko obvezujočimi dolgovi za prihodnost. Vendar ne brez temeljitega obrestnega izračuna, s pomočjo katerega izvemo, da se tako minuli kot prihodnji milijoni poravnajo in izničijo v trenutku, ki se imenuje zdaj. 

Značaj skrajnosti: najznamenitejši in najslikovitejši prelom. Ob njem so še druge skrajnosti: vodno kolo v idrijski kamšti, največje leseno kolo, nekdaj namenjeno za črpanje vode iz jaškov idrijskega rudnika (seveda je ogleda nadvse vreden tudi rudnik), Jezernica – s 55 metri najkrajša reka, Divje jezero – prvi slovenski muzej v naravi in največji kraški izvir, raziskan do globine 160 metrov, Unica, Stržen, Loški Obrh in Trbuhovica, štiri reke oziroma imena Ljubljanice, reke z največ imeni, Cerkniško jezero – največje presihajoče jezero, in Babno Polje – kraj z najnižjo izmerjeno temperaturo (nekaj manj kot 36 ^oC pod ničlo). 

Izhodišče: Žaga pri Bovcu

Zaključek: Osilnica

Opis: Naš osnovni namen je, da čim bliže sledimo prelomni coni, torej se z Žage zapeljemo ob Soči navzdol do Mosta na Soči, kjer se preusmerimo na cesto po dolini Idrijce navzgor do Dolenje Trebuše, kjer smo »ovinkarili« že na skrajnostnem aprilskem izletu. Tokrat se zapeljemo čez Idrijco, a zatem sledimo cesti nad dolino Hotenje, saj je to naša prava smer, torej smer Idrijskega preloma, na Oblakov Vrh. Zatem se spustimo v dolino Kanomljice in v Srednji Kanomlji še pravi čas zavijemo navzgor na Razpotje, saj prav tu čez, ne pa več po dolini Kanomljice proti Spodnji Idriji, drži naš prelom, ter nato zaovinkarimo navzdol v Idrijo. Po cesti ob Idrijci in nato ob Zali sledimo Idrijskemu prelomu do Godoviča in zatem naprej skozi Hotedršico do Kalc, kjer zavijemo desno. Mimo Planinskega polja in skozi Planino, kjer zavijemo proti Cerknici, se pripeljemo do Cerkniškega polja, od koder nadaljujemo v Stari trg oziroma na Loško polje. Čaka nas še vožnja do Babnega polja, kjer prečkamo državno mejo in se skozi Prezid spustimo v Čabar, od koder sledimo Čabranki do Osilnice.    

Skupaj okoli 180 kilometrov vožnje, da o izletnikovanju med njo niti ne govorimo, torej si privoščimo vsaj teden časa, sicer pa so trije tedni za ta izlet več kot dovolj, seveda le za prvo srečanje, saj tovrstna razpeljava zahteva ponovitev. Več ponovitev.

Izleti ob poti: Brez konca jih je ... Soteske Soče med Žago in Kobaridom, Kobarid, Tolmin, Most na Soči, muzeji v teh krajih in vrhovi nad njimi, Idrija s slavnim rudnikom in imenitnim muzejem, Divje jezero, Planinsko polje, Rakov Škocjan, Cerkniško polje, Loško polje ter tamkajšnji izviri in jame, izvir Čabranke, izvir Kolpe in še marsikatera druga naravna prikazen.

Zato se ob tej priložnosti osredotočimo le na enega, na sprehod na nadvse razgledni Hudournik, 1148 m, tik nad prelomno cono nad Oblakovim Vrhom. Vozilo pustimo na prevalu vrh vasi, kjer zavijemo desno in se po gozdni cesti vzpnemo na rob Vojskarske planote, zatem pa na odcepu levo sledimo gozdni cesti do domačije Medved, od koder se po stezi vzpnemo na Hudournik. Z vrha se vrnemo do ceste, zavijemo levo in gremo mimo spomenika in Vojščice do odcepa gozdne ceste pred domačijo Ogalce, kjer zavijemo levo, na robu gozda spet levo na gozdno vlako, po kateri zmotovilimo – skozi v spodnjem delu s kamenjem nastlano, a lahko sledljivo divjino – na izhodišče. Skupaj dobre 3 ure hoje.

Zemljevidi: Planinska karta Julijske Alpe, Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko, Izletniški karti Notranjski kras in Kočevsko, vse v merilu  1 : 50.000, karta mesta Idrija (1 : 5000).   

Dodatne informacije: Geološka karta Slovenije, šolska karta (1 : 500.000), nova, prenovljena izdaja vodnika Idrijsko-Cerkljanske planinske poti, vodnik Ob Rakah – po poti idrijskih naravoslovcev, vodnik Petra Skoberneta Ljubljanica ter druga izletniško-vodniška literatura ob naši prelomni coni.

BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Dario Cortese