Pičil me bo orjaški komar

Že od malega imamo strah pred velikim komarjem, ki s svojim dolgimi nogami in nerodnim letom opleta okoli luči in se usede na zid. Vsak od nas je že doživel, da nam je otrok zakričal iz sobe: "Joj, pičil me bo komar." Pa saj ni nevaren, smo ga potolažili. Vendar pa tudi veliko nas, odraslih, ne ve kaj dosti o njem.

Veliki košeninar (Tipula oleracea) ali veliki komar, kot mu pravijo, je dvokrilec (Diptera), ki po obliki glave, ustnega aparata ter oprsja zelo spominja na  komarja, ki prav tako sodi med dvokrilce. Če bi krila zložil ob telo, ne bi nihče podvomil, da gre za orjaškega komarja. Njegove dolge noge so tako krhke, da ima zbiralec žuželk velike težave ohraniti jih cele. Če ga še tako na rahlo primemo v roke, mu največkrat noge odpadejo druga za drugo, podobno kot suhi južini.
Srečamo ga od pomladi do jeseni. Največ primerkov vidimo na pokošenem zamočvirjenem travniku, ko se nam v prav nerodnem letu umikajo izpred nog. Ličinke, ki živijo v zemlji, potrebujejo za svoj razvoj vlažno zemljo. Hranijo se s koreninicami trav in razpadajočimi rastlinskimi deli nekako 3 cm pod površino. Naslednjo pomlad se zabubijo in iz bub se izležejo odrasli osebki. V nasprotju s komarjem košeninar niti ne piči, ne sesa krvi in ne prenaša kakršnih koli bolezni. Zelo malo je znanega o njegovi prehrani. Nekateri trdijo, da ne je nič, drugi, da liže rastlinske sokove in nektar. Življenje odraslega košeninarja traja le 5-10 dni.

Besedilo in fotografiaj: Blaž Šegula
Avgust 2002