| |
|
Na razgledna robova Krasa
Kras v vsej širini zaobjamemo šele, ko se s te ali one strani njegovega robnega hribovja zazremo čez visoko planoto, na kateri veter po zaletu z roba Trnovskega gozda sem še počivati ne zna in kjer iz skalovja nastala rdečnina rodi vino kot nikjer.
Manj znano je, da je s cestami prepredena planota prijazna tudi za hojo peš in v dalj. Spet, po robu je najširše. Z njega se na eni strani ponuja pogled na med kraško širino ugnezdene vasi, na drugi polet proti morju ali čez Vipavsko dolino v prve nasršenine po dinarsko naravnanega hribovja.
Polged z roba gradišča, kjer stoji cerkev sv. Katarine, čez vzhodne kraške obrobe; izraziti koničasti vrh je dobil ime po sv. Martinu in je bil poseljen že v časih pred Rimom.
Lepo počasi in po sredi grebena pridemo najdlje, in ker sta razgledna robova Krasa vsaj dva, se lahko sprehodimo še malo naprej. Najprej na Trstelj, potem na Kokoš, ali obratno. Vmes je ves Kras, kar je samo prav, saj se med sprehodoma ustavimo marsikje, denimo v Štanjelu, v Komnu in bližnjem Volčjem gradu, in morda pogledamo čez rob z Gredine nad Brestovico.
Dario Cortese
Februar 2004
|
|
|
|
| |
Iz vasi Lipa drži na 643 metrov visoki Trstelj označena pot, na vrh se lahko pripeljemo tudi s pristiskanjem na pedale po cesti iz Temnice. Ker sta to le kratek sprehod in nič kaj daljši kolesarski vzpon, lahko v želji po daljši sprehajalni razvezavi naredimo takole:
iz Lipe ali iz Škrbine se zapeljemo po cesti na preval Železna vrata, onstran katerega bi se lahko spustili v Dornberk ter naprej na Vipavsko ali Goriško; to je obenem pristopna smer na izhodišče izleta s severne strani. Najprej stopimo na vzhod med vrhova Kačnik in Kopica ter nato s pomočjo izletniške karte in vaj v orientaciji poiščemo kolovoz, ki med njima drži proti jugu, ter tako pridemo na makadamsko cesto pod svojčas naseljenim, dve do tri tisočletja je tega, 536 metrov visokim Lipnikom.
Na njegovem zahodnem robu so ostanki cerkve sv. Katarine in izpred njih razgled v širno dalj. Nato se vrnemo na omenjeno cesto ter se pod Lipnikom in sosednjim Ovčjakom sprehodimo do srečanja z naslednjo makadamsko cesto, kjer gremo levo in kmalu naletimo na markacije. Dobro se oprimemo označene poti, na levo seveda, ker le tako pridemo nazaj na izhodišče. Ura in pol hoje je bila ravno prav za ogrevanje in za vzpon z Železnih vrat po označeni poti na Trstelj.
Nadaljnja ura in še pol - pa smo z vrha spet nazaj na izhodišču. Pot je označena, za zaokrožitev sprehoda namesto po smeri vzpona sestopimo na sever, in ko sredi travnikov pridemo na močan kolovoz, gremo po njem desno na izhodišče.
Kokoš se šopiri 674 metrov visoko na drugi strani Krasa, nad Lokvijo ali nad Lipico, odvisno od zornega kota pač. Iz Lokve, mimo pokopališča na robu vasi, drži na vrh označena pot, od mejnega prehoda Lipica pa si lahko privoščimo juriš na vrh kar po cesti in s kolesom. Hoje na vrh in nazaj je okoli uro in pol, zaželene so različice, po katerih se ne vračamo po isti poti in seveda hodimo še malo dalj časa. Ena izmed njih drži z vrha dol po cesti ter z nje nato, že pod ovinki, desno po gozdni poti proti izhodišču.
Izletniška karta Primorje in Kras (1 : 50.000) je vsekakor ne le dobrodošla, ampak tudi zelo potrebna spremljevalka na izletu.
|
|
|
 |
|
|
