Pa vendar ti žužkojedi z občutljivim smrčkom živijo povsem skrito življenje v podzemlju, od koder jih sorazmerno redko premami kakšna pomembna naloga. Tudi hrano najdejo kar pod zemljo, saj se prehranjuje z nevretenčarji, ki med kopanjem rovov padajo iz prsti nad njimi. To so pretežno deževniki, ličinke in polži.
Podzemno domovanje, ki je sestavljeno iz osrednjega gnezda in prepleta rovov, kopljejo z lopatastimi sprednjimi dlanmi, ki so obrnjene navzven. Dlani izmenično porivajo v zemljo pred seboj, nato pa prst porinejo ob stran in nazaj ob telesu. Pri tem se opirajo na zadnje noge. Krtine nastanejo, ko odvečno zemljo z glavo porinejo na površje skozi enega od navpičnih rovov, ki vodijo na površino. Rovi so različno globoki in segajo največ do sedemdeset centimetrov v globino.
Zaradi življenja pod zemljo so oči slabo razvite, vendar veke niso zrasle tako kot pri nekaterih sorodnih vrstah. Do petnajst centimetrov dolgo telo je valjasto s podolgovatim smrčkom. Uhlji so zakrneli, črna ali svetlo pegasta dlaka pa ni obrnjena nazaj ob telesu, da jih ne bi ovirala pri gibanju nazaj.
Njihov življenjski prostor ima navadno polmer okoli sto petdeset metrov. Zapustijo ga lahko v sušnih obdobjih, ko v iskanju vode prehodijo na površju tudi do kilometer. Gostota poselitve nekega območja je odvisna predvsem od količine razpoložljive hrane.
Na dan imajo največkrat tri obdobja aktivnosti s štiriurnimi premori za počitek. Jeseni in pozimi skladiščijo hrano v bližini gnezda. Tako si lahko naberejo zalogo do dva kilograma deževnikov, ki jih omamijo z ugrizom v sprednje kolobarje.
Parijo se konec marca in v začetku aprila, ko samci v iskanju samice zapustijo domovanje za več dni. V maju in juniju se skoti do sedem mladičev, ki so slepi in goli. Mleko pijejo do štiri tedne, spolno zreli pa so šele naslednje koledarsko leto. Povprečno živijo tri leta, vendar lahko potegnejo tudi do šest let. V tem času pa se ob njihove krtine lahko spotakne kar nekaj ljudi in živali. No, vendar tako vsaj vemo, da te zanimive živali sploh obstajajo.
BESEDILO: Maja Berden Zrimec
* * * * *
ŽIVALI V VRAŽAH
Krt v krtovi deželi
Krt je že po svoji naravi žival podzemlja in predstavlja htonske sile, moči teme. Grška beseda zanj je sorodna izrazoma za sovo in kuščarja, ki sta prav tako blagodejni in slepi živali.
Bog zdravilstva Asklepij je bil najprej bog krt. Vzporednico ima v hinduizmu, kjer je bil enak bog lokostrelcev in zdravnikov, Rudra. Krtovo prebivališče, prepredeno z rovi, naj bi bilo zgled za stari blodnjak v Epidavru, posvečen prav Asklepiju. Labirint je bil zasnovan kot grobnica in podzemsko bivališče boga.
Kdor pridobi takšno iniciacijo, je varen pred boleznimi in jih je sposoben pozdraviti. Krt je žival poljedelskih kultov. Iz fizičnega sveta pa se dvigne v duhovno sfero ter postane učitelj, ki vodi dušo skozi temne in zavite hodnike podzemskega blodnjaka in jo varuje pred kaosom in boleznimi. Krt na Zahodu zaznamuje slepoto, topost, zabitost in je žival ljudomrznež. Postal je sinonim za vohune, zlasti takšne, ki v okviru obveščevalnih služb izdajajo zaupne podatke.
Med severnoameriškimi Indijanci je krt plemenski totem Hopijev, pri Zunijih pa varuh in gospodar Spodnjih pokrajin; ima pogumno srce in močno voljo. Pri japonskih Ainujih je bil krt prvotno zemeljsko božanstvo, ki je sestopilo z nebes in premagalo v tekmi Velikega demona. Tega je krt zavalil v ogenj, kjer je zgorel, vendar je njegov pepel še ohranil nekaj nadnaravnega življenja in se spremenil v lisice in mačke, ki so prav tako iz demonske družine.
V Evropi nekateri verjamejo, da krt prinaša srečo, ker ga redko vidiš, drugod pa pogled na mrtvega krta, ki ga je recimo zbil avto, ne pomeni nič dobrega. Ponekod so verjeli, da pridejo krti na plan le ponoči, da bi poslušali petje angelov.
V ZDA pa nove krtine napovedujejo slabo vreme. Pri nas so nekdaj, da krti ne bi razrili zemlje, na pepelnico pred sončnim vzhodom kropili vrt s pomijami pustnega torka. Ponekod so se skušali krta znebiti tako, da so krtine razgrabili na veliki petek. Sicer pa krt pomeni neizogibno smrt. V Kranju so verovali, da bo v hiši v kratkem mrlič, kadar krt rije izpod hiše ali od hiše stran.
Ker pa je med ljudstvom krt simboliziral tudi skrivnostnost narave, so po Evropi verjeli, da je v zvezi s podzemskimi zakladi in denarjem. Kdor je krta ubil z roko, naj bi pridobil veliko moč. Pred nesrečo si se lahko zavaroval s krtovim srcem, zavitim v list krvavega mlečnika. Nekdaj so zobobol, revmo in krče preganjali tako, da so živemu krtu odrezali sprednje ali zadnje šape in jih obolelemu polagali na zgornji ali spodnji del telesa. Topla kri ubitega krta je preganjala bradavice, kri iz njegovega nosu, ki si jo pojedel s koščkom sladkorja, je pregnala krče, odrt in zdrobljen krt, namočen v brinjevec, pa vročino. Konjski tatovi so drgnili vrance z vodo, v kateri se je kuhal krt; tako naj bi konj postal belec.
BESEDILO: Damjan J. Ovsec, FOTOGRAFIJA: Arhiv MK
